Bela hiša med možnostmi omenja tudi odkup in poseben sporazum, v Evropi opozarjajo na pravila Nata
Ameriška vlada razmišlja o različnih scenarijih, kako bi ZDA prevzele nadzor nad Grenlandijo. V Beli hiši kot skrajno možnost ne izključujejo niti vojaškega posega, poleg tega pa omenjajo še odkup ozemlja od Danske in sklenitev posebnega sporazuma o pridružitvi.
Bela hiša: Grenlandija kot prednostna naloga
Tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt je sporočila, da ameriška vlada razpravlja o več možnostih prevzema Grenlandije. Med njimi sta po njenih besedah tudi odkup otoka od Danske in oblikovanje sporazuma o prosti pridružitvi.
Ob tem je Leavitt poudarila, da je predsednik Donald Trump jasno označil prevzem Grenlandije kot prednostno nalogo nacionalne varnosti ZDA in ključen element za odvračanje nasprotnikov v arktični regiji. Dodala je, da predsednik in njegova ekipa preučujejo različne poti za uresničitev tega zunanjepolitičnega cilja ter da je uporaba ameriške vojske vedno ena od možnosti, ki jo ima na voljo vrhovni poveljnik.
Grenlandija, ki je del Kraljevine Danske, se je v središče mednarodne razprave znova vrnila po izjavi namestnika šefa kabineta Bele hiše Stephena Millerja. Ta je za ameriško televizijo dejal, da je uradno stališče vlade ZDA, da bi morala Grenlandija postati del ZDA.
Odklonilen odziv Danske in vprašanje Nata
Televizijska mreža CNN je poročala, da je državni sekretar Marco Rubio kongresnikom povedal, da namerava vlada Danski ponuditi odkup Grenlandije.
Danska oblast že dlje časa zavrača zanimanje Trumpove administracije za otoško ozemlje, kar je ponovila tudi ta teden. Danska premierka Mette Frederiksen je izjavila, da bi ameriški vojaški prevzem nadzora nad Grenlandijo pomenil konec zveze Nato.
ZDA in Danska sta članici Nata. Članice se v 1. členu severnoatlantske pogodbe zavezujejo, da se bodo v medsebojnih odnosih vzdržale grožnje s silo in uporabe sile v nasprotju s cilji Združenih narodov. V 5. členu je zapisano, da se napad na eno članico zavezništva šteje za napad na vse, zato velja načelo kolektivne samoobrambe.
Trump medtem vztraja, da je Grenlandija z vidika nacionalne varnosti ključnega pomena, čeprav imajo ZDA na otoku že vzpostavljeno vojaško oporišče.
Ostri odzivi v ameriškem kongresu
Na napovedi Bele hiše so se odzvali tudi v ameriškem kongresu. Demokratski senator iz Arizone Ruben Gallego je na omrežju X napovedal pripravo resolucije, s katero bi Trumpu prepovedali vojaški napad na Grenlandijo. Zapisal je, da je treba predsednika zaustaviti, preden bi po njegovih besedah »muhasto napadel drugo državo«, in napovedal resolucijo, ki bi prepovedala invazijo na Grenlandijo.
Demokratski senator iz Connecticuta Chris Murphy je novinarjem povedal, da bi morale druge članice Nata v primeru napada braniti Grenlandijo pred ZDA. Skliceval se je na 5. člen pogodbe, pri čemer je poudaril, da ta ni predvideval scenarija, v katerem bi eno članico napadla druga članica zavezništva. Dodal je, da zadeva ni smešna, saj meni, da je Trump pri tem vse bolj resen.
Proti vojaškemu prevzemu Grenlandije se je izrekel tudi republikanski predsednik predstavniškega doma kongresa Mike Johnson, ki je Trumpa doslej trdno podpiral. Na vprašanje novinarjev je odgovoril, da se s takšno možnostjo ne strinja, ker po njegovem mnenju ni primerna, o čemer poroča televizija ABC.
Razprave v Washingtonu o prihodnjem statusu Grenlandije sprožajo ostre odzive tako v ZDA kot v Danski in znotraj zveze Nato. Medtem ko Bela hiša vztraja pri strateškem pomenu otoka in preučuje različne možnosti, od odkupa do potencialne uporabe vojske, opozarjajo kritik in zaveznice na posledice za mednarodno pravo in delovanje severnoatlantskega zavezništva.
